ZMRZNJENI PRSTKI

Nedelja...nisem več miren...

Po včerajšnjem ogledu inspiracijskega muvija "European Outdoor Film Tour" v Mb in po zmagi našega orla Jerneja Damjana v smučarskih skokih, glava že čekira vremensko napoved za ponedeljek...oooo veni vidi vici, vreme tipi topi. Zdaj pa je stvar malo takšna, je treba delat? ah, ponedeljkov dan in samo ta dan bo lep, za ostale dneve napovedujejo bla bla vreme.
Kot bi mignil, že naš Damjan frcne  "wazz app" sporočilo, da gredo jutre letkat na Primorsko. Uh kak lepo seksi sporočilo, ni vrag...jebeš  mondej vorking, lets go flaaaj :)...Zjutraj skočimo se v Lj na servis "hear aparat" da mi uredijo nove cevke proti zmrzali...saj sem si že v mislih predstavljal, da bo danes ta dan,  kako letkam na poti dva jurčka in moja slušna cevka deluje brezhibno..."variometer  žvrgoli kot ptička na veji". 

Kolegi padalci me poberejo v Brezovici, in naprej na pot...

Kam?

Kamor seže oko, proti Primorski, sončni in prelepi obronki trnovskega gozda...čudoviti razgledi, ni in ni konca, kajti že desetletja radi v zimskem času, delamo družbo primorskim ptičkam.

Bum, že na štartu...prijetno piha...

Seveda, pripravimo dolge gate in zimske rokavice, ter se hop odlepimo...

Kot ptica selivka, ki rabi svojo svobodo v vsej svoji lepoti in svoj notranji mir v tej neusmiljeni hitrosti in minljivosti, ki se imenuje življenje.

...potujemo med valove, kjer se čas ustavi...

S časoma občutimo polarni mrzli zrak, ki diha z nami, prstki postajajo zmrznjeni, očke in telo nudijo prijetno utrujenost, ampak kmalu pozabimo na vse to, ko gledamo te zasnežene vrhove, to lepoto, ki jo enostavno ne znamo opisati...

pismo jebela, pa že tolikokrat sem prejadral nebo, in se še vedno počutim kot zalubleni froc.

Dovolj je bilo...zemlja čaka in zopet nedokončana zimska pravljica...

...kot bi zapela  Edith Piaf

Non, je ne regrette rien.

in rekla moja sošolka Mojca ...

Tres bein, mon ami...magnific :-)