Preskoči na glavno vsebino

ZMRZNJENI PRSTKI



Nedelja...nisem več miren...
Po včerajšnjem ogledu inspiracijskega muvija "European Outdoor Film Tour" v Mb in po zmagi našega orla Jerneja Damjana v smučarskih skokih, glava že čekira vremensko napoved za ponedeljek...oooo veni vidi vici, vreme tipi topi. Zdaj pa je stvar malo takšna, je treba delat? ah, ponedeljkov dan in samo ta dan bo lep, za ostale dneve napovedujejo bla bla vreme.
Kot bi mignil, že naš Damjan frcne  "wazz app" sporočilo, da gredo jutre letkat na Primorsko. Uh kak lepo seksi sporočilo, ni vrag...jebeš  mondej vorking, lets go flaaaj :)...Zjutraj skočimo se v Lj na servis "hear aparat" da mi uredijo nove cevke proti zmrzali...saj sem si že v mislih predstavljal, da bo danes ta dan,  kako letkam na poti dva jurčka in moja slušna cevka deluje brezhibno..."variometer  žvrgoli kot ptička na veji". 

Kolegi padalci me poberejo v Brezovici, in naprej na pot...
Kam?

Kamor seže oko, proti Primorski, sončni in prelepi obronki trnovskega gozda...čudoviti razgledi, ni in ni konca, kajti že desetletja radi v zimskem času, delamo družbo primorskim ptičkam.
Bum, že na štartu...prijetno piha...
Seveda, pripravimo dolge gate in zimske rokavice, ter se hop odlepimo...

Kot ptica selivka, ki rabi svojo svobodo v vsej svoji lepoti in svoj notranji mir v tej neusmiljeni hitrosti in minljivosti, ki se imenuje življenje.

...potujemo med valove, kjer se čas ustavi...

S časoma občutimo polarni mrzli zrak, ki diha z nami, prstki postajajo zmrznjeni, očke in telo nudijo prijetno utrujenost, ampak kmalu pozabimo na vse to, ko gledamo te zasnežene vrhove, to lepoto, ki jo enostavno ne znamo opisati...
pismo jebela, pa že tolikokrat sem prejadral nebo, in se še vedno počutim kot zalubleni froc.

Dovolj je bilo...zemlja čaka in zopet nedokončana zimska pravljica...

...kot bi zapela  Edith Piaf

Non, je ne regrette rien.

in rekla moja sošolka Mojca ...

Tres bein, mon ami...magnific :-)






Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

A vadiš?- Ne hvala!

Sedim na snegu in se nastavljam sončnim žarkom...pred mano se osupljivo kaže konica snežnega Grintovca. Noro, kako uživam ob tem pogledu... Tuhtam... A veste za  pregovor " vaja dela mojstra" . Človek, kot bitje, le redko določene stvari opravi popolno. Zato je smiselno napisati VAJA NAS DELA BOLJŠE... Pomaga nam, da postanemo boljši na področju, ki ga želimo izpopolniti. Vemo, da je pomembno spremeniti način razmišljanja, nekako najti svoja prepričanja in vrednote, ki so za nas pomembne...predvsem pa najti v sebi nekakšen zvok, klic sile, ki vas dobesedno spravi v neko gibanje...zgrabiti življenje in biti proaktiven... Tisti občutek, hm... Moški, vemo da ženska želi življenje in čustva polno radosti, ki temelji na zadovoljivem občutku smisla, no pa dajmo to obrniti na seks...zagrabiti žensko, nežno in čustveno močno, ter jo pripeljati do vrhunca, takšno da bo želela peti pesem , ki jo je vredna, da jo poje...in pika. Vsaka ženska želi življenje, ki temelji

USODA - Ime Ti Je KrAlJiCa

Zima se je prevesila v pomlad,  in kot je v navadi, ženske rade odvržejo kakšen kos oblekic, da jim topli sončni žarki, prijetno božajo po dekoltejih in lepo pobritih nogicah. Povabljen sem bil na skriti zmenek v čudoviti naravi, na nebu pa polno belih seksi puhastih ovčic. Zagledal sem  jo v množici, oblečena v tanko belo svileno srajčko, ki ji je komaj pokrivala boke z čipkastimi rumenimi hlačkami Malo sem zardel in vsake toliko časa izpod čela, se ji nasmehnem. Opogumil sem se  in se pomaknil bližje k njej. Naklonila mi je čudoviti nasmešek… »Aloha, jaz sem Rocco«  sem se ji predstavil in podal roko. »Kraljica Dvojkica« je bolj kot ne zašepetala, ko so se najini dotiki staknili. To je to…Oba sva vedela. Njene nebeško modre oči, so hrepenele po nekaj več…močan utrip, potne dlani… in njen jebeno seksi pogled, saj sem lahko začutil vse metuljčke po telesu. Trudila sva se, da ne bi podlegla en drugemu, a nama ni uspelo. Sramežljivo in nežno sem jo prijel za roki
V naročju smreke in S.I.V. tečaj Štartaš in kakor ptica poletiš v nebo, ter preprosto uživaš tam, kjer si sam najbolj želiš. Uau, kakšen filing, kakšno navdušenje, ane… Preprosto pustiš svoje srce na nebu…in pride trenutek, ko se vse obrne proti tebi. Trenutek osebne nepazljivosti v turbolentnem ozračju…   potem nenadoma poči... …Bam… »Pišuuuka« Ekstremni nihaj, popolna stranska klofada… Negativa in navitje… »Kaj zdaj?!« …hitra kontrola in reševanje situacije… ali preprosto izmet rezerve… To je tu vprašanje? In zakaj preprosto, se je zgodilo ravno meni … Zdaj si samo ti in tvoj čas… To je tisti moment, ko sprejmeš resnično odločitev in se nagonsko posvetiš doseganju cilja – preživetja. Pozabi na vse ostalo… Enostavno ni druge priložnosti…rešuj situacijo !!! Ko imamo premalo višine? Če lahko, spremljajte in opazujte oviro, ki vas čaka na tleh. Če ocenite, da padate proti drevesu in se rezerva ne bo pravočasno odprla, jo vseeno vrzite…Ba